V Iranu so v več mestih po državi izbruhnili obsežni ulični protesti, ki jih je spodbudil poziv Reze Pahlavija k državljanskemu uporu. Kljub temu da so oblasti v poskusu zadušitve nemirov uvedle popolno blokado spletnih povezav na državni ravni, so se protestniki ponoči zbrali na ulicah. Videoposnetki, ki so se kljub omejitvam pojavili na spletu, prikazujejo množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom. Demonstracije so se razširile po celotnem ozemlju Irana, pri čemer so oblasti uporabile digitalno blokado kot orodje za preprečevanje organizacije in širjenja informacij med protestniki. Ta ukrep je ohromil komunikacije v državi, vendar ni uspel preprečiti ljudi, da bi se odzvali na poziv k akciji. Poročila kažejo na visoko stopnjo napetosti med varnostnimi silami in civilisti, ki se spopadajo z vse večjimi omejitvami človekovih pravic in svoboščin. Dogajanje v Iranu predstavlja nov val nestabilnosti v regiji, ki jo že dlje časa pretresajo notranji spori in gospodarske težave. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da je prekinitev spleta v Iranu postala standardna taktika teokratičnega vodstva za zatiranje opozicijskih glasov. Kljub tehnološki izolaciji ostaja gibanje aktivno, kar nakazuje na globoko ukoreninjeno nezadovoljstvo znotraj iranske družbe.

Iranske oblasti so v četrtek po poročilih nadzornikov omrežij skoraj v celoti prekinile dostop do medmrežja v Teheranu in drugih ključnih regijah, medtem ko se protivladni protesti po vsej državi širijo in stopnjujejo. Po podatkih organizacij Cloudflare in NetBlocks je promet upadel skoraj na ničlo, kar strokovnjaki opisujejo kot potop države v digitalno temo. Ta ukrep sledi dvanajstim dnem neprekinjenih nemirov, ki so zajeli vse iranske province, oblasti pa s prekinitvami komunikacij skušajo omejiti organizacijo demonstracij in pretok informacij o spopadih z varnostnimi silami. Val protestov se je začel konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, vključno z visoko inflacijo, propadanjem nacionalne valute in naraščajočimi življenjskimi stroški. Demonstracije so se v zadnjem tednu močno zaostrile, saj so protestniki poleg gospodarskih zahtev začeli pozivati k zamenjavi režima in strmoglavljenju islamske vlade. Iranske oblasti so na dogajanje odgovorile z opozorili o ostrih ukrepih, za nemire pa so obtožile tuje akterje, medtem ko poročila s terena navajajo o smrtnih žrtvah v soočenjih med protestniki in policijo. Razmere ostajajo napete, saj ni jasno, ali so prebivalcem še na voljo alternativne poti za dostop do spleta, kot je satelitsko omrežje Starlink. Stopnjevanje nasilja in popolna informacijska blokada kažeta na poglabljanje krize v državi, kjer se prebivalstvo spopada z drastičnim upadom kupne moči in omejevanjem osnovnih človekovih pravic. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj informacijska zapora pogosto napoveduje še silovitejše posredovanje varnostnih organov proti civilistom.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti nacionalne valute rial, razširili v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi države. Demonstracije so zajele že več kot 100 mest, pri čemer so se protestniki v številnih krajih spopadli z varnostnimi silami. Po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih najmanj 42 ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih. Protestniki v prestolnici Teheran in drugih večjih mestih zažigajo simbole režima in pozivajo k odstopu vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z blokado spleta in telefonskih povezav, s čimer želijo preprečiti organizacijo shodov in širjenje posnetkov nasilja v svet. Vrhovni voditelj Hamenej je protestnike obtožil, da so plačanci tujih sil, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela, medtem ko je predsednik Masud Pezeškian ukazal varnostnim silam, naj razlikujejo med mirnimi protestniki in oboroženimi izgredniki. Kljub temu poročila s terena kažejo na brutalno posredovanje Revolucionarne garde in policije, ki uporabljata pravo strelivo, solzivec in vodne topove. K stopnjevanju protestov je pomembno prispeval poziv izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija, ki je državljane pozval k odločilnemu boju za svobodo. Napetosti povečujejo tudi grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal ostre povračilne ukrepe, če se bo pobijanje protestnikov nadaljevalo. Napovedni trgi trenutno ocenjujejo verjetnost padca iranskega režima na več kot 50 odstotkov, kar odraža resnost trenutne sistemske krize v državi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.